ZAŠČITA BRONASTIH SPOMENIKOV V SPREMENLJIVEM OKOLJU
Doc. dr. Ana Slavec, UP FAMNIT & UP IAM InnoRenew CoE
Kaj vas je pripeljalo do dela z občansko znanostjo?
Ko sem se začela ukvarjati z odprto znanostjo, sem spoznala nekaj raziskovalcev, ki so v svojem delu uporabljali prakse občanske znanost. Njihove izkušnje so me navdušile, zato sem te pristope preizkusila v projektu Zaščita bronastih spomenikov v grajenem okolju, kjer sem bila odgovorna za razvoj mehanizma za vključitev javnosti v varstvo kulturne dediščine.
Zakaj so fotografije in opazovanja občanskih raziskovalcev ključna za razumevanje propadanja brona?
Bronasti predmeti na prostem so izpostavljeni številnim dejavnikom, od onesnaženosti zraka do vremenskih vplivov. Zaradi tega se njihovo stanje lahko hitro spreminja, kar je samo z občasnimi terenskimi ogledi težko zanesljivo spremljati. Če bi ljudje redno dokumentirali stanje spomenikov, bi lahko na podlagi daljšega niza fotografskih opazovanj natančneje spremljali, kdaj in kje prihaja do sprememb. V času trajanja projekta nam žal ni uspelo zbrati dovolj obsežnega nabora podatkov, vendar verjamemo, da bi ob bolj množični udeležbi javnosti v prihodnosti lahko vzpostavili dragocen dolgoročen vir informacij.
Kako sodelovanje javnosti prispeva k ohranjanju kulturne dediščine?
Poleg naravnih vplivov dediščino pogosto ogroža tudi človekovo ravnanje, kar potrjujejo tudi nedavni primeri v medijih, med drugim namerno poškodovanje spomenika v Velenju. Z vključevanjem javnosti v spremljanje in dokumentiranje dediščine krepimo občutek pripadnosti, skrbi in odgovornosti do prostora. Zato verjamem, da lahko aktivno ukvarjanje ljudi z dediščino pomembno prispeva k zmanjšanju pojavov vandalizma ter dolgoročno zmanjša ranljivost spomenikov v zunanjem okolju.
Kakšno sporočilo bi ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti namenili tistim, ki razmišljajo o raziskovalni poti ali sodelovanju v znanstvenih projektih?
V zadnjih letih opažamo, da zaupanje v znanost ni več samoumevno. Zaradi hitrega širjenja dezinformacij se povečuje razkorak med znanstveno skupnostjo in javnostjo. Ravno zato ima občanska znanost tako dragoceno vlogo. Omogoča nam, da ljudem približamo, kako znanje dejansko nastaja, ter zakaj je pomembno kritično presojati informacije, preverjati vire in razumeti procese raziskovanja.
Z vključevanjem javnosti v zbiranje podatkov in opazovanje sveta okoli nas poudarjamo, da znanost ni zaprta skupina izbrancev, temveč odprt proces, ki temelji na vprašanjih, dvomu, preverjanju in sodelovanju. Vsak, ki zna opazovati, razmišljati in postavljati vprašanja, že nosi v sebi del potenciala znanstvenika. To pa so kompetence, ki jih danes potrebujemo bolj kot kadarkoli.
KAKO SE VKLJUČITI V INICIATIVO “ZAŠČITA BRONASTIH SPOMENIKOV V SPREMENLJIVEM OKOLJU”?
Bronasti spomeniki razvijejo različno patino glede na uporabljene snovi, deževnico in druge okoljske dejavnike. Za ohranitev teh spomenikov prihodnjim generacijam je ključno, da razumemo procese razgradnje materiala. Z zbiranjem fotografij občanskih raziskovalcev lahko znanstveniki in restavratorji bolje razumejo obrabo brona in se odločijo za najprimernejšo metodo za ohranitev in zaščito kulturne dediščine. Sodelujete lahko torej z oddajo fotografije na spodnji spletni strani. >> Več